V nedeljo 24.9.2017 smo metliški planinci obiskali Tolmin oz. goro Mengore - muzej na prostem. Zbralo se nas je kar 37. Tolmin je mesto na pomolu med rekama Sočo in Tolminko, ter na stiku Soške doline, Baške grape in Idrijske doline. Ima okrog 3.600 prebivalcev. Tržne pravice je dobil leta 1820. Med prvo svetovno vojno, ko so v bližini potekale bitke soške fronte, je bil močno porušen. Na celotnem območju je množica ostalin iz prve svetovne vojne. Ena izmed teh je tudi vzpetina MENGORE - muzej na prostem.
Vzpetina Mengore je s sosednjima vrhovoma Cvetjem in Bučenico predstavljala jedro avstro-ogrske obrambe tolminskega mostišča. Celotno območje je bilo močno utrjeno s številnimi jarki in kavernami. V vseh 29 mesecih vojne so bili avstro-ogrski položaji na Mengorah izpostavljeni nenehnemu obstreljevanju italijanskega topništva z višjih vzpetin na desnem bregu Soče. Nobena stran ni doživela večjega uspeha. V odločilni 12. soški bitki je bilo tu eno od izhodišč uspešnega prodora skupne avstro-ogrsko-nemške vojske, ki je italijanske enote potisnila vse do reke Piave.
Krožna pot nas je vodila mimo jarkov, kavern, spominskih obeležij, ostankov kamnitih barak, vodohrama in spomenika na nekdanjem vojaškem pokopališču. Na vrhu Mengore stoji cerkvica posvečena Marijinemu imenu. Srečali pa smo se tudi s člani Planinskega društva Tolmin, ki so že večkrat bili na Krašnjem Vrhu in so nam se pridružili na pohodu. Seveda pa so nam pripravili tudi topel sprejem in nas postregli s tolminskim sirom, pecivom in pijačo. Na poti nas je vodil nas je naš stari znanec, po rodu Belokranjec, Rudi Rauch. Seznanil nas je z zgodovino gore Mengora in dogodki iz 1. svetovne vojne na tem področju. Kljub nekoliko kislemu vremenu pa je bil pohod prijeten. Po spustu z gore Mengora nas je Rudi popeljal na zelo lepo in prijetno vožnjo, na ladjo Lucija, po soškem jezeru do elektrarne Doblar. Vožnja je bila še posebej lepo doživetje za mlade planince, ki jih je bilo tokrat kar nekaj z nami, pa tudi plačali nismo nič. Tudi za to je poskrbel Rudi. Prijeten pohod oz. izlet smo zaključili na kosilu v restavraciji pri Tolminskih koritih. Bograč je bil zelo dober pa tudi kakšno pivo je šlo zraven. Žal pa nam je deževno vreme preprečilo ogled Tolminskih korit. Tu smo se poslovili od tolminskih planincev in Rudija, ki je obljubil, da naslednje leto pridejo k nam. Takrat bodo namreč obeležili 250 pohod sekcije upokojencev PD Tolmin.
Vodnika: Stanko Bajuk in Rudi Rauch (PD Tolmin)
Fotografije, ki si jih lahko ogledate v foto galeriji, so prispevali: Ivo Ribarič, Jože Šmid in Stane Brodarič.
Pripravil: Stane Brodarič