Žumberak, 29.9.2018

Zadnja septembrska sobota je bila polna najrazličnejših dogodkov. Prav vsak je lahko našel kaj zase, čeprav je bila na žalost učencev tudi šolsko obarvana, saj so nadomeščali decembrski prosti dan. Skoraj 50 pohodnikov iz vseh treh belokranjskih planinskih društev, pa se nas je odpravilo odkrivat lepote Žumberka. Letošnji, tretji skupni pohod so pripravili člani PD Metlika, ki so se odlično odrezali. Po zboru v Metliki, smo kljub temu, da v Beli krajini in na Dolenjskem ta dan ni bilo mogoče dobiti prostega avtobusa, kar z lastnimi avtomobili odbrzeli čez malo obmejni prehod Ostriž v Sošice. Mrzlo jutro smo si nekoliko omilili s šilcem rakije, pri sestri Ani v samostanu Sestar Bazilijanki, kjer smo si ogledali zanimivo etnografsko zbirko Žumberaka. Čeprav smo ob pričetku pohoda nekoliko zaskrbljeno pogledovali v nebo, so nas kmalu obsijali sončni žarki. Naš prvi postanek je bil ob jami Jazovki, kjer nas je vodnik Jože z zanimivo pripovedjo podučil o tej temačni zgodbi iz zgodovine. Tople jakne smo lahko slekli že kmalu po vzponu ob 40 m visokem Sopotskem slapu, kateri je najvišje ležeči slap na hrvaškem. Celotno pot do Planinske koče na Vodicah smo v prelepem vremenu opazovali čudovito naravo. Po postanku in okrepčilu smo se odpravili še na bližnji 977m visoki Pliješ, nato pa po krožni poti nazaj do planinskega doma. Sestop po planinski poti so nam nekoliko podaljšala podrta drevesa, saj smo tako morali izbrati daljšo pot po makadamski cesti do našega izhodišča. Pa tudi to nam ni pokvarilo razpoloženja, saj smo ob zaključku dneva na degustaciji pri Vinski kleti Kordič na Ostrižu zadovoljni ugotavljali, da je bil pohod čudovit in da se že veselimo prihodnjih skupnih druženj.

Zapisala: Tanja Slobodnik, Jože Kozjan

Vodnika: Jenič Jože in Kozjan Jože

Fotografije: Gregor Muc, Tanja Slobodnik, Branko Brodarič in Jože Jenič